Dogajajo se nesreče in hitro tudi mi naredimo kakšno bedarijo v sekundi ali dve, ko ne razmišljamo in smo zmedeni, tako lahko hitro tako kot sem jaz pridete do opornice za glavo. Če bi danes še enkrat bila v takšnem položaju, sigurno ne bi prišlo do tega. Namreč sedela sem v avtu in ga prižgala, ker sem imela 100 in eno misel in bila čisto odtujena sem namesto v prvo prestavo, dala v vzvratno in pritisnila gas. Sedaj že veste, zakaj sem prišla do opornice za glavo. Namreč za mojim avtom je bila visoka betonska stena v katero sem se zaletela.
Ob trku, sem močno z glavo udarila nazaj in takoj začutila bolečino v vratu. Ko sem poskrbela za avto, sem se hitro odpravila k zdravniku, kajti bilo me je pošteno strah, da si nisem poškodovala vratnih vretenc. Ker je moja bolečina bila huda, sem vedela da brez opornice za glavo ne bo šlo. Še bolj me je bilo strah, da bom morala ostati v bolnici na preiskavah. Zdravnik mi je takoj predpisal slikanje in seveda je izvid vratu pokazal, da brez opornice za glavo ne bo šlo.
Mogoče ne boste razumeli, vendar bila sem presrečna, da sem lahko šla domov in da so bili moji izvidi takšni. Čeprav niso bili ravno dobri, vendar dovolj dobri, da sem se lahko zdravila doma.
Tako sem ostala doma kar nekaj časa in opornice za vrat nisem sploh dajala dol, da bi se čimprej pozdravila. Ako sem jo nosila še pa še, minevali so dnevi in tako dva meseca, ko se je moj vrat pozdravil in ni bilo več bolečin, tako sem se poslovila od opornice za glavo in še danes jo imam na podstrešju, da me spomni, kako zbran moraš biti za volanom, da ne pride do nesreče, ena mala napaka in poškodba je tu.…