Diagnoza dupuytrenova kontraktura in taščin boj zoper njo

Moja tašča je z rokami ustvarjala čudovite stvari. Pekla je najboljša peciva, njena ročna dela so krasila njen dom. Zato je bila novica, do so ji postavili diagnozo dupuytrenova kontraktura, zanjo še posebej boleča. Vedele je, da bo ta bolezen postopoma omejila gibljivost njenih prstov.

Vse to ji je zdaj predstavljalo velik izziv. Najprej je probala to bolezen dupuytrenova kontraktura ignorirati, prepričana, da bo sčasoma sama minila. Pa ni bilo tako. Njeni prsti so se počasi začeli ukrivljati in vsakodnevna opravila so postala vse težja. Gumbi na srajci so ji uhajali iz rok, rezanje zelenjave je postalo naporno, celo držanje skodelice kave je zahtevalo dodaten trud. Kljub temu ni želela, da bi jo pomilovali.

Diagnoza dupuytrenova kontraktura in taščin boj zoper njo

Saj ni konec sveta je vedno dejala in v isti sapi dodala, da ima še vedno na voljo nekaj možnosti, da upočasnim napredovanje bolezni dupuytrenova kontraktura. Začela je z vajami za raztezanje prstov, ki so jih priporočali zdravniki, redno je obiskovala tudi fizioterapevta. Toplotne obloge in posebne masaže so pomagale pri lajšanju bolečin, čeprav je včasih priznala, da je naporno in boleče. Poiskala je tudi alternativne načine kako olajšati vsakodnevne naloge. Zamenjala je običajne kuhinjske pripomočke s tistimi, ki so bolj prilagojeni njenim potrebam in si omislila posebne pripomočke za oblačenje. Nas pa je navdihovala s tem, da se ni predala. Ko ni mogla več kvačkati na običajen način, se je naučila drugačne tehnike. Ko je imela težave pri pisanju, si je omislila debelejši ročaj na svinčniku. Vedno je iskala rešitve.

Seveda so bili tudi težki dnevi. Včasih jo je frustracija premagala in takrat je potrebovala in tudi dobila našo podporo. Z vztrajnostjo in pogumom je pokazala, da diagnoza dupuytrenova kontraktura še ne pomeni konca njenega aktivnega življenja. Vedela je, da bo nekega dne potrebna operacija. Nas pa je naučila, da se je vredno boriti, ne glede na ovire, ki jih življenje prinese.…

IP telefonska centrala izpodriva klasične telefonske centrale

V našem podjetju je bila na novo postavljena nova IP telefonska centrala, za potrebe vse večje hitre komunikacije.

Kako napreduje tehnologija. Film se mi je zavrtel daleč nazaj, v moja osnovnošolska leta, ko nama je s sestro oče vedno uredil počitniško prakso v podjetju kjer je bil zaposlen. Tako sva si vedno prislužila kakšne bankovec, da sva ga potem na dopustu lahko zapravila. Kakšen sladoled več, ali vožnja z avtomobilčki v luna parku, ki je bil zraven naše počitniške hišice na morju.

Sestra je vedno opravljala počitniško prakso pri očetu v pisarni, mu zlagala papirje in se oglašala na telefon, mene pa takšno delo ni zanimalo, oče mi je uredil, da sem lahko opravljal delo telefonista, njihova telefonska centrala je bila velika, v veliki stavbi takoj zraven vhoda. Seveda je bila v tistih časih še analogna, velika omara s veliko prepletenimi žičnimi kabli je bila postavljena v kotu te velike sobe.

IP telefonska centrala izpodriva klasične telefonske centrale

Ta telefonska centrala ni omogočala avtomatizma, vsak dohodni klic si moral sam ročno prevezati na željeno klicano osebo. Pred menoj je bil velik zvezek z napisanimi internimi številkami, ki si joh moral vnesti ob dohodnem klicu. Je pa bila ta telefonska centrala ena naprednejših. Omogočala je že združitev dveh klicah številk. Danes se zdi to zelo smešno. Sem se pa ničkolikokrat zabaval, ko sem spoznal delovanje centrale, ter vedno zgodaj zjutraj takoj po prihodu na delo, poklical prijateljevo telefonsko številko in pa številko pogrebnega podjetja ter jih združil, sam pa se zabaval ob poslušanju njihovih začudenih pogovorov. To je samo en primer moje jutranje zabave, ki sem si jo privoščil v jutranjem času.

Po sedmi uri zjutraj pa to ni bilo vel mogoče, telefonski klici so kar deževali.

Današnja IP telefonska centrala pa je seveda povsem avtomatizirana, z vsemi možnimi funkcijami, delo telefonista sploh ni več potrebno, nadomestila ga je tehnologija.…

Razpolaganje z svojim premoženjem in oporoka

Sam bi lahko rekel, da mi nikoli ni bila ljuba beseda oporoka. Namreč prvič sem se srečal z njo pri mojih starih starših. Ne znam vam opisati občutkov. Ko sem pri njih prvič slišal besedo oporoka, se nisem hotel pogovarjati. Nekako me je beseda spomnila na to, da mojih starih staršev kmalu ne bo več. Imel sem jih neizmerno rad. Bolj kot sem odraščal, bolj sem se zavedal, da imajo posebno mesto v mojem srcu. Neizmerno sem jih imel rad in očitno so imei radi tudi oni mene. 

Razpolaganje z svojim premoženjem in oporoka

Niso vedeli, kako naj pristopijo do mene, ker so imeli željo, da mi povedo, da mi bodo kasneje vse podarili. Ne znam opisati občutkov, človek je vesel, ker se zaveda da bo dobil nepremičnino, po drugi strani pa zelo žalosten. Meni osebno to ni šlo. Tudi stari starši so videli, kako zelo se mi je težko pogovarjati o tem, a so želeli povedati, da ne bi prišlo do tega, da bi njihovo nepremičnino dobil nekdo drug. 

Tako sem zbral pogum, ker sem vedel, da jima to veliko pomeni, da sem jih poslušal. Rekel sem jima, da naj mi enkrat in edinkrat povesta, kaj imata za povedati, ker kasneje se o tem ne želim več pogovarjati. Tako sta mi povedala, da je oporoka napisana in da bi želela da vem, da bo vse, kar je sedaj njihovo potem moje. To so bili trenutki, ko nisem mogel trezno razmišljati. Tudi mlad sem še bil in nisem znal ločiti med tem, da bom enkrat imel nepremičnino zastonj, ker sem živel v upanju, da sem srečen, ker imam stare starše. 

Ja, oporoka je lahko težka breseda in zame je bila. Nekako sem se s časoma s tem sprijaznil in bilo mi je lažje, ker sem spoznal, da ne morem nič spremeniti. Tako je in tako bo. Lahko pa poslušam stare starše, ker je to njihova želja in ju na ta način spoštujem. …

Renoviranje očetove vikend hiške med njegovo boleznijo

Lansko leto je bilo za našo družino eno najbolj čustveno zahtevnih. Oče, vedno poln energije in idej je zaradi nenadne bolezni pristal v bolnišnici. Vsi smo se trudili, da bi mu stali ob strani, a hkrati smo želeli narediti nekaj, kar bi ga razveselilo in mu dalo motivacijo za okrevanje.

Tako smo se odločili, da se bomo v času njegove odsotnosti lotili prenove njegove priljubljene vikend hiške, ki mu je predstavljala mir in pobeg od vsakdanjega stresa. Hiška, ki je bila zgrajena pred več kot dvajsetimi leti, je potrebovala nekaj osvežitve. Leseni opaži so začeli razpadati, stara okna so slabo tesnila, notranjost pa je bila zaradi dotrajane opreme precej žalostna. Naša prva naloga je bila pripraviti načrt prenove, ki bi ohranil očetov okus in hkrati izboljšal funkcionalnost prostora. Najprej smo se lotili zunanjosti vikend hiške. Zamenjali smo streho, ki je začela zamakati, ter obnovili fasado, ki smo jo prebarvali v svetlo barvo, da je hiška dobila svež in prijazen videz. Stara lesena okna smo nadomestili z modernimi, energijsko učinkovitimi okni, ki bodo hiški pozimi zagotavljala toploto, poleti pa hlad. Obnovili smo tudi teraso, kjer je oče vedno rad posedal in užival v razgledu na naravo. Notranjost je zahtevala največ dela. Dotrajane talne obloge smo zamenjali s toplim parketom, stene pa smo prebarvali v svetle in nevtralne odtenke. Kuhinja, ki je bila skoraj neuporabna, je dobila novo pohištvo in aparate, ki so omogočili sodobno in udobno kuhanje. Posebno pozornost smo namenili dnevni sobi, kjer smo dodali udobno sedežno garnituro in družinsko galerijo fotografij, ki so spominjale na lepe trenutke.

Ko se je oče po nekaj mesecih vrnil iz bolnišnice, je bil nad prenovo svoje vikend hiške ganjen do solz. Dejal je, da je hiška zdaj še bolj njegov dom stran od doma. Renoviranje vikend hiške ni bila samo fizično delo, temveč tudi način, kako smo kot družina izrazili svojo ljubezen in podporo očetu. Hiška je postala simbol novega začetka.

Renoviranje očetove vikend hiške med njegovo boleznijo…

Nova optika in nova očala za branje

Že nekaj časa opažam, da je moje delo v službi oteženo, ker ne vidim dobro na blizu. Očala za vid sem že imela, a očitno ta niso bila več dobra. Vedela sem, da bi morala ponovno pregledati oči. Tako sem kar naprej odnašala, ker v našem kraju ni bilo dobre optike. Potem pa sem zvedela, da se je v našem kraju odprla nova optika. Zelo so jo hvalili, zato sem se odločila, da se naročim na pregled oči in v končni fazi kupim nova očala. Tako nisem mogla več delati, vedela sem, da si bom tako uničila oči. 

Nova optika in nova očala za branje

Naročila sem se na pregled. Že pri samem prihodu sem videla, da je optika res lepa in da imajo res lepo izbiro okvirjev. Kako sem bila vesela. Tisti trenutek sem se odločila, da si bom enostavno kupila nove okvirje, tako lepi so bili. Naredila sem pregled in kar hitro sem spoznala, da potrebujem bolj močna očala. Tako sem po pregledu izbrala novi okvir za očala. Do sedaj sem imela nežen, skoraj neopazen okvir. Sedaj pa sem bila v obdobju, ko sem si želela velika črna očala. Takšna sem tudi izbrala, ker jih je ta optika imela. Imeli so res lepo izbiro. Prav tako je bilo polno črnih okvirjev. Med seboj so bili le malo drugačni, a dovolj, da mi je kateri pasal, drugi pa ne. 

Na koncu sem šla domov dobre volje, ker sem vedela, da sem končno poskrbela za svoje oči. Še dobro, da se je odprla optika v našem kraju. Če se ne bi, mogoče še danes ne bi imela novih očal. Morala sem počakati na očala nekaj dni, potem pa so me poklicali, da so moja očala pripravljena. Komaj sem čakala, da jih dobim in da bo delo v moji službi končno manj naporno. Če človek ne vidi dobro, potem je marsikatero delo težko, tega se niti ne zavedamo dokler imamo dober vid. …

Za podvig, kot je izdelava koledarja, mi je manjkala le še ena fotografija

Za podvig, kot je izdelava koledarja, mi je manjkala le še ena fotografija

Ker se leto približuje h koncu, razmišljam, da bi se morda sama lotila podviga kot je izdelava koledarja. Navsezadnje si večkrat med letom rečem, da bi bilo zelo lepo, če bi doma imela svoj unikaten koledar in prav vsakič sem nad takšno idejo tudi navdušena.

Vendar pa se za to idejo vedno spomnim ko smo že sredi leta, ali pa ko je enostavno prepozno, saj si koledar menjaš decembra oziroma takoj na začetku januarja. Sem pa za to ravno v mesecu decembru preveč zasedena z ostalimi stvarmi, da mi izdelava koledarja enostavno zbeži. Tako pa sem letos že kar zgodaj pomislila, da bi si že kar sedaj lotila zbirati fotografije, ki bij vključila v svoj unikaten koledar, da bi imela v začetku decembra že kar vse pripravljeno, saj bo december zopet šel hitro mimo. Tako sem si za začetek ustvarila mapico na računalniku in jo poimenovala »izdelava koledarja« ter si notri shranjevala vse fotografije, ki so pritegnile pozornost še od preteklih let. Ko sem tako si ustvarila nek ožji izbor, sem jih probala še razporediti po mesecih. Dokler nisem ugotovila, da mi ravno manjka fotografija za december, ki bi lahko bila bolj božično obarvana. Za ostale mesece, sem že imela fotografije kot nalašč že izbrane, tako da mi je bilo res škoda, da bi za zadnji mesec v letu uporabila kar eno fotografijo za silo. Tako sem se odločila, da bom zadevo res dodelala in riskirala z izdelavo koledarja, do zadnjega dne v letu, saj me je prešinila ideja, da bi fotografijo posnela letos v decembrskem času z že zamišljenim kadrom.

Tako sem si na tisti dan dala v koledar za mesec december, da morem posneti fotografijo, ki bo primerna za koledar, ter si svojo idejo o novoletni smrekici in lučkah ter Božičkovi kapici čimbolj podrobno opisala, da do tistega meseca ne bi pozabila. Tako sem imela že vse pripravljeno, z opomnikom v red in bila zelo optimistična in pozitivna, da bi pa letos izdelava koledarja lahko bila uspešno izvedena.…

Toplotna črpalka je nekaj, kar bi predlagala res vsem

Nekaj časa nazaj sem se dobila s svojo prijateljico, ki jo že res dolgo časa nisem videla. Za mene je imela kar nekaj res velikih novic, katerih sem se precej veselila. Povedala mi je najbolj pomembno novico in to je ta, da je končno dobila hišo, ki jo mora renovirati. S fantom sta namreč kupila zelo staro hišo in sedaj ju čaka res zelo veliko napornega dela. Najprej sem ji definitivno želela čestitati, saj to je zelo velika stvar. Potem pa sem jo vprašala, kaj točno želi od mene, saj mi je na sms napisala, da ima nekaj vprašanj. Rekla mi je da imata več ali manj že vse strani rano. Ena stvar pa je stvar, o kateri se en z drugim ne strinjata. Takrat me je začelo res zanimati, o katerih stvari govori in rekla mi je, da gre za toplotno črpalko. Toplotna črpalka je definitivno nekaj kar veliko ljudi pohvali in veliko ljudi tudi ne pohvali. Moja prijateljica ve, da sem pred kratkim tudi jaz renovirala hišo z mojim partnerjem in ravno zato me je želela vprašati po par nasvetih.

Toplotna črpalka je nekaj, kar bi predlagala res vsem

Jaz sem ji povedala, da toplotna črpalka je del najine hiše s fantom in da je bila to res najboljša odločitev do sedaj. Toplotna črpalka je precej draga, ampak se ravno zato na dolgi rok splača in ravno zato sem rekla prijateljici, da ji svetujem, da o tem res dobro razmisli. Jaz sem ji rekla, da bo res dobra odločitev, če boste toplotno črpalko vzela, ampak da se morata finančno res pripraviti. Prijateljica je bila res zelo vesela, da sem ji dala vse informacije in jaz sem probala biti, kar se le da realna. Rekla se mi je da je bila toplotna črpalka definitivno zelo draga in da nato s fantom nisva bila ravno najbolj pripravljena, ampak sva trenutno res zelo zadovoljna z njo. Prijateljice se mi je zahvalila in seveda bova to kavo še kdaj ponovila.…

Soča rafting s sodelavci

Soča rafting s sodelavci

V službi smo dobili povabilo za Soča rafting. To je bilo res lepo povabilo in jaz sem se ga zelo razveselila. Nikoli prej nas še direktor ni povabil na tako adrenalinski dan in bila sem vesela, ker sem na kaj takšnega šla prvič. Komaj sem čakala ta dan. Zbrali smo se na postaji, kjer je po nas prišel avtobus. Tako smo se vsi skupaj odpeljali na Sočo. Vožnja je bila precej dolga, ali pa se je meni tako samo zdelo. Seveda sem komaj čakala, da pridemo v te kraje. 

Ko smo prišli, smo bili že malo pozni. Kajti na cesti je bila gneča in mi smo imeli rezervirani termin. Tako smo kar hitro šli naprej. Trije kombiji so nas odpeljali na začetno točko. Tam so nam vse razložili in oblekli smo se v vodna oblačila. Že takrat smo se vsi pošteno nasmejali, kajti eden je bil bolj smešen, kot drugi. Ko se je adrenalinska vožnja Soča rafting začela, sem resnično uživala, kajti prepustila sem se temu. Prav nič me ni bilo strah, čeprav je nekatere bilo. Rekla sem si, da želim ta dan uživati. Kako nora vožnja je to bila. Med vožnjo smo se ustavili in skakali v vodo. Tega nisem pričakovala, zato sem bila še bolj navdušena nad vsem tem. Nekateri niso upali skakati, jaz pa sem prav uživala. Meni je Soča rafting bil tako zanimiv, da sem se tisti trenutek odločila, da bom še šla enkrat z družino. 

Kako noro doživetje. Človek občuti svobodo, adrenalin. Med vožnjo je polno smeha in veselja. Ljudje so enostavno srečni. Soča rafting ti da res nekaj, da se človek prepusti naravi. Sama sem uživala kot še nikoli. Če bi bilo možno, bi šla na Soča rafting še enkrat in to takoj. Po tem dnevu sem hodila v službo še boljše volje, ker sem se imela res lepo. …

Rolo komarniki za okna tudi pri nas

Rolo komarniki za okna tudi pri nas

Vsako leto razmišljamo, da bi nam prišli prav komarniki za okna.

V času komarjev so komarniki najdražji in vsi dobri mojstri so zelo zasedeni in tako gre v večini časa sezona komarjev mimo. Letošnje leto pa smo se odločili že zelo zgodaj še v pomladanskem času. Poslali smo izmere oken k najbližjemu ponudniku in počakali na predračun. Kmalu smo dobili odgovor o znesku in času montaže. Bili smo zelo presenečeni.

Cene so bile zelo nepričakovano visoke in zdelo se nam je, da so pretirane. Odločili smo se še za drugega ponudnika, saj smo z nekom pred kratkim govorili o komarnikih in se nam je zdelo, da niso bile tako visoke cene. Poklicala sem kolegico, da mi da kontakt od mojstrov, kateri so pri njej naredili komarnike. Takoj smo jih poklicali, povedali, da so nam bili všeč njihovi komarniki za okna, ki so jih montirali pri naših prijateljih. Želeli so, da jim pošljemo izmere za vsa okna, kjer želimo postaviti komarnike. Hitro smo se odzvali, saj smo imeli že vse pripravljeno in čakali odgovor. Skoraj po več kot tednu dni smo le prejeli ponudbo. Pregledali smo jo in presenečeno ugotovili, da je bila cena skoraj za polovico nižja. Ponovno sem poklicala kolegico, če si lahko pridemo še enkrat pogledat kakšni so njihovi komarniki za okna, ker bi tudi mi izbrali istega mojstra. Zmenili smo se in odšli k njej na kavo.

Njeni komarniki za okna so bili lepo narejeni, dobro vstavljeni med okna, kar precej iz trdnega materiala, ki je deloval zelo kvalitetno. Bilo so rolo komarnik, kjer se mreža navija v kaseto in se po potrebi lahko odpirajo in zapirajo. Zelo so nas prepričali in odločili smo se za istega mojstra.

Sporočili smo mu, da smo se odločili zanj, nakazali smo mu avans za plačilo in določiti je bilo potrebno samo še termin montaže.…

Na izlet po naravno milo za prijatelje

Bili smo na izletu v daljni pokrajini, kjer je bila narava še skoraj nedotaknjena. Ko smo hodili po travi, se je čutil njen vonj, dišalo je po cvetlicah in zelenju, slišalo se je žvrgolenje ptic in veter je rahlo majal veje na drevesih. Zagledala sem se v let metuljev kako so od cveta do cveta jadrali sproščeno.

Na izlet po naravno milo za prijatelje

Prišli smo do lepe vile v kateri je bila restavracija in naša namestitev. Vse je bilo opremljeno z domačimi dekorji, kombinacija lesa, kamna in keramike . Mize v restavraciji so bile okrašene z vazami cvetja. Sobe so bile lepo opremljene vse v stilu. V kopalnicah nas je čakalo milo, brisače in toaletni papir. Ko sem si vse ogledovala sem videla trdo naravno milo na katerem so bili sledovi Sivke. Zelo prijetno je dišalo, zato sem si ogledovala še naprej stvari v kopalnici. Lepe ozke in visoke stekleničke so bile napolnjene z milom. Ko sem jih odprla sem ugotovila, da je tudi tukaj notri naravno milo, ki je dišalo po pomarančah. Skratka bil je zelo prijeten ambient. Namestili smo se in se dobili na kosilu. Kuhinja je ponujala tradicionalno hrano z lokalnimi sestavinami, zelo okusno pripravljeno in lepo servirano. Začela sem se zavedat, da je ves izlet organiziran na temo naravno in domače. Po kosilu smo si ogledali še okolico in nekaj zgodovinskih znamenitosti. Kot je že v navadi, sem šla po nekaj spominkov za domov in majhnih pozornosti za prijatelje.

V bližini je bila majhna trgovinica z ogromno izdelki in v njej je prijetno dišalo, takoj sem uzrla ,da imajo nekje tudi naravno milo, ki tako prijetno diši. Pogledala sem na okoli, če bi videla tisto naravno milo, ki sem ga imela v kopalnici. Na policah sem videla majhne paketke v lepem papirju ovite z rafijo. Takoj sem vedela ,da gre za to milo ,ki ga iščem. Kupila sem kar nekaj zavitkov in bila vesela, da bom lahko mojim prijateljem podarila to naravno milo z mojega izleta.…