Prvič sem se s supom srečala med prvomajskimi prazniki. Hčerka je šla na tečaj iz surfanja na morje. Tam so imeli sup, s katerim sem se prvič peljala po morju. Bila sem navdušena. Ravnotežje sem takoj dobila. Ob prvem supanju je bila gladina morja morna, tako da je sup lepo mirno plaval. Jaz sem veslala in uživala, ko sem z njim plula ob obali.
Šli smo precej daleč, vendar je bila pot tako lepa, da sploh nismo opazili, da smo že tako daleč. Ko smo prišli nazaj, nas je sicer sonce nekoliko opeklo. Na vodi nisem imela občutka, da je vroče in da sonce pripeka. Ko sem se pripeljala nazaj v kamp, sem bila tako navdušena, da sem se takoj včlanila v skupino za supanje. Potem sem, ko sem prišla iz morja, obiskala trgovska podjetja, ki prodajajo razne izdelke za supanje in si jih ogledala. Seveda bi si želela večjega ampak sem morala gledati na praktičnost. Tako da sem ga lahko sama zložila, natovorila v avto in pripeljala na morje. Kupila sem si napihljiv sup in komaj čakala, da grem z njim na vodo. Do morja sem imela precej daleč, zato sem vzela sup s sabo tudi na jezera. Kmalu se je za supanje navdušila tudi moja hčerka. Varčevali sva denar, tako da sva do naslednjega poletja ravno imeli še za nov sup v zeleni barvi.
Skupaj sva se že zjutraj odpravili na pot. Napihnili sva vsaka svoj sup, vzeli s sabo nepremočjivo vrečko z osebnimi predmeti in denarjem. Pluli sva s supom na drugo stran otoka, kjer je bila majhna vasica. Tam sva si privoščili kavo in uživali ob morju. Namazali sva se s sončno kremo z zaščitim faktorjem. Nazaj je bilo malo težje, ker je bil tok vode ravno nasproten. Zato sva nekoliko bolj veslali in pripeljali sup nazaj na obalo.
…
