Ponovno berem o tem, kaj je kemoterapija in kašne vse vplive ima na ljudi. Ne vem, zakaj mi je to vedno bolj zanimivo. Ampak poznam res kar nekaj ljudi, ki so šli čez to in bi res rada vedela malce več o tem. Nihče mi ne želi, kaj preveč o tem razlagati, ker nikomur ni bilo najbolj prijetno in to popolnoma razumem, zato bi se, pa rada sama malce izobrazila o tem.
Bolj, ko berem, res vidim, da kemoterapija ni nekaj, kar bi komurkoli želela, saj je res nekaj zelo težkega. Vem, da si ne morem predstavljati dobro, kakor je to in v resnici si tudi nočem, ker ne želim tega priklicati v svoje življenje. Ampak lahko pa rečem le to, da po vsem prebranem še bolj spoštujem ljudi, ki so to prestali. Vem, da je telo sposobno iti čez marsikaj in vsekakor je sposobno tudi uspešno prestati vse, kar kemoterapija zahteva, ampak vsekakor je to nekaj, kar je ekstremno, čeprav se morda na prvo žogo zdi, da ni. Na srečo vsaj v večini primerih pomaga, če je le odkrito pravočasno. Vsi znanci so imeli to srečo, da je bila kemoterapija odkrita pravočasno in so se lahko uspešno spopadli s to boleznijo.
Danes nimajo nobenih posledic in živijo normalno zdravo življenje, vedeli, da je kemoterapija za njimi in prav tako bolezen, ki se ji reče rak. Nihče ni imel enakega, vsi so imeli popolnoma različne. Vsak je imel na popolnoma različnem delu telesa. V večini je kemoterapija trajala kar podobno časa in so vsi imeli okoli dve leti okrevanja. To je res kar dolga doba. Zelo dolga, če pogleda človek, koliko življenja ti gre mimo. Ampak ko pride do takšne bolezni, si moraš enostavno vzeti čas za zdravljenje pa tudi, če to pomeni, da bo kemoterapija tista, ki te bo spremljala v tem času. …