Sindrom karpalnega kanala ni smrtna obsodba

Po poklicu sem ilustrator, kar pomeni, da veliko časa preživim s svinčnikom v roki. Moji gibi so dokaj omejeni in se precej ponavljajo. Zato sem že po nekaj letih kariere začutil bolečine v roki. Ko sem šel k zdravniku, mi je potrdil, da imam sindrom karpalnega kanala. Tega sem se najprej precej ustrašil, ker sem slišal, da se ga ne da ozdraviti.

Zdravnik me je takoj pomiril, da je to zelo pogosta diagnoza. Rekel je, da se sindrom karpalnega kanala pojavlja predvsem zato, ker precej ljudi dela na računalnikih. Pokazal mi je nekaj vaj, za katere mi je svetoval, naj jih redno delam. Kupil sem si tudi opornico, ki jo vedno nosim med delom. Kadar se približujejo roki in vem, da bom imel veliko dela, si privoščim kakšno masažo.

Na ta način sem poskrbel, da mi sindrom karpalnega kanala ne povzroča večjih težav. Je pa res, da te vaje delam redno in tudi opornico nosim vsak delovni dan. Ker sem pač odvisen od mojih rok, mi ni težko poskrbeti zanje in si občasno privoščiti tudi masaže. Ugotovil sem, da je sindrom karpalnega kanala res zelo pogost in da se z njim da popolnoma normalno funkcionirati.

Kdor se boji operacije, se mora zavedati, da te zdravnik ne pošlje na operacijo kar takoj. Najprej poskusi sindrom karpalnega kanala pozdraviti na različne načine, z vajami in opornico. V kolikor to ne pomaga, te pošlje na operacijo, ampak to je rutinski postopek. Če dovolj paziš nase, je ne potrebuješ. Ob hujših naporih je vedno treba upoštevati nasvet zdravnika: če prehudo boli, odnehaj. Takrat tudi sam odložim svinčnik in roki pustim, da počiva. Na dolgi rok si bom tako pomagal bolj, kot pa, če se silim v delo z bolečo roko. To je treba imeti v mislih, če imaš sindrom karpalnega kanala. Počitek je glavni.