Digitalni marketing je postal moj najmočnejši zaveznik pri rasti

Ko sem pred nekaj leti začel s svojo majhno spletno trgovino, sem mislil, da bo najtežji del ustvariti izdelek in postaviti spletno stran. A hitro sem spoznal, da imeti dober izdelek še ne pomeni, da ga bodo ljudje našli. Takrat sem se prvič srečal z izrazom digitalni marketing. Iskreno, najprej se mi je zdel kot modna beseda, nekaj, kar uporabljajo večje agencije, ne pa nekdo, ki dela iz domače pisarne.

Pa sem vseeno začel brskati, se učiti. Prvič sem naredil oglas na socialnih medijih – slab, brez ciljne skupine, brez prave slike. Rezultat? Nič. A me je nekaj gnalo, da poskusim še enkrat. Počasi sem ugotovil, kako pomembno je razumevanje ljudi, njihovih navad, njihovih težav. Digitalni marketing ni le objavljanje vsebin, je komunikacija. Je vprašanje: kako lahko tvoj izdelek ali storitev pomaga nekomu na drugi strani ekrana?

Digitalni marketing je postal moj najmočnejši zaveznik pri rasti

Danes se še vedno učim, a sem veliko bolj samozavesten. Spletni oglasi, e-mail kampanje, pisanje besedil, SEO,… vse to mi je postalo del vsakdana. In kar je najbolj zanimivo, prav digitalni marketing mi je omogočil, da z majhnim proračunom dosežem prave ljudi. Ne množice, ampak tiste, ki resnično iščejo to, kar ponujam.

Če bi moral komu, ki šele začenja, dati en nasvet, bi rekel: ne podcenjuj moči spleta. A tudi ne pričakuj čudežev brez truda. Digitalni marketing deluje, a le, če si pripravljen vložiti čas, poslušati, testirati in se učiti. V mojem primeru je bil to preobrat. In iskreno tudi užitek.

Največja vrednost, ki jo vidim pri digitalnem marketingu, je svoboda. Sam določaš, kako nagovarjaš ljudi, kakšno zgodbo pripoveduješ in kaj želiš, da o tvoji znamki ostane v mislih. Včasih je dovolj ena dobra kampanja, da se stvari obrnejo. Ni vedno lahko, a ko vidiš rezultate – prve naročnike, prve odzive, prvo povratno mnenje, veš, da se splača. Digitalni marketing je postal moj najmočnejši zaveznik pri rasti, ki si je prej nisem znal niti predstavljati.…

Nikoli si nisem zavedal kako koristna so lahko promocijska darila

Kar se tiče marketinga mojega podjetja, sem k temu vedno pristopal z raznimi običajnimi in tistimi standardnimi prijemi. To so bili razni oglasi, reklame in pa kakšne objave na socialnih omrežjih. Več kot to pa nisem nikoli naredil, ter po eni strani tudi nisem imel bistveno boljših idej. Velikokrat pa sem slišal za promocijska darila, vendar pa si nisem mislil, da ima lahko to res nek konkreten vpliv. 

Nikoli si nisem zavedal kako koristna so lahko promocijska darila

Nekaj časa nazaj pa sem se v okvirju našega podjetja odpravil na nek dogodek, ki pa mi je čisto spremenil mišljenje okoli tega. Na temu dogodku smo se namreč odločili, da bomo delili kakšne manjše pozornosti. To se nam je namreč zdela kot lepa gesta za obiskovalce, da se jim na skromen način zahvalimo, da so si vzeli nekaj minut za naše podjetje. 

Pri pripravi na ta promocijska darila pa smo porabili kar nekaj časa, da smo dobro premislili, kaj bi bilo smiselno. Začeli pa smo s kakšnimi manjšimi izdelki, kot so kakšni obeski, kape, vrečke in podobno. To je bilo namreč nekaj čisto enostavnega, ter bi lahko to naredili hitro in cenovno ugodno. Nato pa smo začeli še malo razmišljati v tej smeri, da se malo oddaljimo od konkurence. Dobra ideja so se nam zdeli kakšni usb ključki in kakšne termovke. To pa je bilo že nekaj, kar se ni velikokrat pojavilo kot promocijsko darilo, zaradi česar pa smo vedeli, da se bomo malo razlikovali.

Za zaključek pa smo še naredili dober dizajn za majice, tako da smo imeli še nekaj, kar bi lahko pritegnilo pozornost drugim ljudem, ne nujno našim strankam.

Dogodek pa je bil nato za nas precej uspešen. To pa smo tudi videli, ko nam je nekdo iz dogodka poslal e-mail sporočilo. Napisal je, da se zelo zahvaljuje za promocijska darila, ki jih je prejel, ter si je tudi ogledal našo spletno stran. S tem pa smo dobili novo stranko, tako da smo res videli, da so promocijska darila korak v pravo smer. …

Botox je nekaj, kar moja sestrična obožuje

Nekaj časa nazaj sem se dobila s svojo sestrično, s katero se nisem videla že več let. To je definitivno nekaj na kar nisem ponosna, ampak med družinami se je marsikaj zgodilo skozi leta in enostavno nismo bili več v kontaktu. Nekega dne je meni dobesedno prekipelo in odločila sem se, da bom svojo sestrično poklicala, saj med nama nikoli nič ni počilo, kar pomeni, da je res brez veze, da se ne vidimo.

Botox je nekaj, kar moja sestrična obožuje

Takoj ko sem jo poklicala, se je javila in bila res zelo vesela, ko je slišala moj glas. Rekla se mi je da bi se rada z njo dobila na kakšni pijači, ravno toliko, da vidim in da malo poklepetamo. Te kavice se je tako kot jaz tudi ona zelo veselila in ko sva se videle, se je res zelo veliko spremenilo. Očitno se nisva videla že toliko let, da sem bila prav šokirana, ko sem jo videla. Dejstvo je, da sva se nazadnje videle, ko sva še obe, bile praktično majhne. Tokrat pa sem videla svojo sestrično in res se je zelo spremenila v smislu tega, da je začela hoditi na botox. Zdelo se mi je, kot da gledam popolnoma drugo osebo. Rekla mi je da je botox res nekaj, kar ima zelo rada in da si je vedno želela polepšati svoj obraz, ker je bilo veliko stvari na njenem obrazu, ki so ji jemale samozavest. Rekla sem je, da če se sama počuti zelo dobro v svoji koži in da je to nekaj, kar jo osrečuje, je potem to definitivno nekaj, kar bom jaz sprejela.

Botox je nekaj, s čimer se jaz načeloma ne strinjam, ampak vidim, kako zelo je samozavestna moja sestrična in ravno zato sem to popolnoma sprejela brez kakršnegakoli problema. Res ne vidim nič spornega v tej zadevi, vem samo da jaz tega ne bi nikoli naredila sama sebi, saj sem v tem momentu res zadovoljna sama s sabo.…

Fasadni oder Maribor je bil varen in zanesljiv za prenovo fasade

Prenova fasade je bilo nekaj, kar sem sedaj imel že nekaj časa na listi reči, ki jih moram opraviti. Težava namreč ni bila več estetska, temveč tudi funkcionalna. Dolgo me je fasada namreč motila samo zaradi izgleda. Izgubila je tisto svojo svežo barvo, ter na določenih delih postala kar siva. Kot pa sem rekal, pa je bila težava povezana kasneje tudi z funkcionalnosti. moja hiša je tako izgubila na energetski učinkovitosti, saj je fasada prepuščala kar nekaj toplote. 

Zato pa sem torej res vedel, da bom moral sedaj glede tega nekaj narediti. Rešitev pa je bila jasna. Potrebna je bila prenova, oziroma menjava fasade. Da pa bi se tega lotil, pa sem potreboval kakšne gradbene odre. Brez teh sploh ne vem, kako bi se lotil dela. Ti bi mi namreč služili za to, da bi se lahko povzpel na višje višine, ter tudi tam prenovil fasado. Ta se namreč ne nahaja zgolj na dosegu roke, temveč tudi zelo visoko.

Fasadni oder Maribor je bil varen in zanesljiv za prenovo fasade

Da pa sem si priskrbel gradbene, oziroma fasadne odre, pa sem na spletu našel fasadni oder Maribor. To pa je bilo zame odlično, saj sem tudi živel v bližini Maribora, tako da mi je bilo to zelo priročno. 

Zato pa sem kontaktiral podjetje za fasadni oder Maribor, ter se dogovoril o temu, kar rabim. Ker pa sem jim tudi omenil, da se sedaj s tovrstnim delom srečujem prvič, ter nimam izkušenj z fasadnimi odri, pa so mi bili pripravljeni pomagati pri postavitvi. Pri tej sem namreč moral paziti, saj so morali biti postavljeni res pravilno in stabilno, tako da je delo lahko potekalo kar se da varno.

Z njihovo pomočjo pa mi je nato to res uspelo, ter sem se lahko lotil prenove fasade. Ta pa je potekala odlično in sem lahko zato zelo hitro zaključil. To pa mi ne bi uspelo, če se ne bi našli fasadni oder Maribor. …

Diagnoza dupuytrenova kontraktura in taščin boj zoper njo

Moja tašča je z rokami ustvarjala čudovite stvari. Pekla je najboljša peciva, njena ročna dela so krasila njen dom. Zato je bila novica, do so ji postavili diagnozo dupuytrenova kontraktura, zanjo še posebej boleča. Vedele je, da bo ta bolezen postopoma omejila gibljivost njenih prstov.

Vse to ji je zdaj predstavljalo velik izziv. Najprej je probala to bolezen dupuytrenova kontraktura ignorirati, prepričana, da bo sčasoma sama minila. Pa ni bilo tako. Njeni prsti so se počasi začeli ukrivljati in vsakodnevna opravila so postala vse težja. Gumbi na srajci so ji uhajali iz rok, rezanje zelenjave je postalo naporno, celo držanje skodelice kave je zahtevalo dodaten trud. Kljub temu ni želela, da bi jo pomilovali.

Diagnoza dupuytrenova kontraktura in taščin boj zoper njo

Saj ni konec sveta je vedno dejala in v isti sapi dodala, da ima še vedno na voljo nekaj možnosti, da upočasnim napredovanje bolezni dupuytrenova kontraktura. Začela je z vajami za raztezanje prstov, ki so jih priporočali zdravniki, redno je obiskovala tudi fizioterapevta. Toplotne obloge in posebne masaže so pomagale pri lajšanju bolečin, čeprav je včasih priznala, da je naporno in boleče. Poiskala je tudi alternativne načine kako olajšati vsakodnevne naloge. Zamenjala je običajne kuhinjske pripomočke s tistimi, ki so bolj prilagojeni njenim potrebam in si omislila posebne pripomočke za oblačenje. Nas pa je navdihovala s tem, da se ni predala. Ko ni mogla več kvačkati na običajen način, se je naučila drugačne tehnike. Ko je imela težave pri pisanju, si je omislila debelejši ročaj na svinčniku. Vedno je iskala rešitve.

Seveda so bili tudi težki dnevi. Včasih jo je frustracija premagala in takrat je potrebovala in tudi dobila našo podporo. Z vztrajnostjo in pogumom je pokazala, da diagnoza dupuytrenova kontraktura še ne pomeni konca njenega aktivnega življenja. Vedela je, da bo nekega dne potrebna operacija. Nas pa je naučila, da se je vredno boriti, ne glede na ovire, ki jih življenje prinese.…

IP telefonska centrala izpodriva klasične telefonske centrale

V našem podjetju je bila na novo postavljena nova IP telefonska centrala, za potrebe vse večje hitre komunikacije.

Kako napreduje tehnologija. Film se mi je zavrtel daleč nazaj, v moja osnovnošolska leta, ko nama je s sestro oče vedno uredil počitniško prakso v podjetju kjer je bil zaposlen. Tako sva si vedno prislužila kakšne bankovec, da sva ga potem na dopustu lahko zapravila. Kakšen sladoled več, ali vožnja z avtomobilčki v luna parku, ki je bil zraven naše počitniške hišice na morju.

Sestra je vedno opravljala počitniško prakso pri očetu v pisarni, mu zlagala papirje in se oglašala na telefon, mene pa takšno delo ni zanimalo, oče mi je uredil, da sem lahko opravljal delo telefonista, njihova telefonska centrala je bila velika, v veliki stavbi takoj zraven vhoda. Seveda je bila v tistih časih še analogna, velika omara s veliko prepletenimi žičnimi kabli je bila postavljena v kotu te velike sobe.

IP telefonska centrala izpodriva klasične telefonske centrale

Ta telefonska centrala ni omogočala avtomatizma, vsak dohodni klic si moral sam ročno prevezati na željeno klicano osebo. Pred menoj je bil velik zvezek z napisanimi internimi številkami, ki si joh moral vnesti ob dohodnem klicu. Je pa bila ta telefonska centrala ena naprednejših. Omogočala je že združitev dveh klicah številk. Danes se zdi to zelo smešno. Sem se pa ničkolikokrat zabaval, ko sem spoznal delovanje centrale, ter vedno zgodaj zjutraj takoj po prihodu na delo, poklical prijateljevo telefonsko številko in pa številko pogrebnega podjetja ter jih združil, sam pa se zabaval ob poslušanju njihovih začudenih pogovorov. To je samo en primer moje jutranje zabave, ki sem si jo privoščil v jutranjem času.

Po sedmi uri zjutraj pa to ni bilo vel mogoče, telefonski klici so kar deževali.

Današnja IP telefonska centrala pa je seveda povsem avtomatizirana, z vsemi možnimi funkcijami, delo telefonista sploh ni več potrebno, nadomestila ga je tehnologija.…

Razpolaganje z svojim premoženjem in oporoka

Sam bi lahko rekel, da mi nikoli ni bila ljuba beseda oporoka. Namreč prvič sem se srečal z njo pri mojih starih starših. Ne znam vam opisati občutkov. Ko sem pri njih prvič slišal besedo oporoka, se nisem hotel pogovarjati. Nekako me je beseda spomnila na to, da mojih starih staršev kmalu ne bo več. Imel sem jih neizmerno rad. Bolj kot sem odraščal, bolj sem se zavedal, da imajo posebno mesto v mojem srcu. Neizmerno sem jih imel rad in očitno so imei radi tudi oni mene. 

Razpolaganje z svojim premoženjem in oporoka

Niso vedeli, kako naj pristopijo do mene, ker so imeli željo, da mi povedo, da mi bodo kasneje vse podarili. Ne znam opisati občutkov, človek je vesel, ker se zaveda da bo dobil nepremičnino, po drugi strani pa zelo žalosten. Meni osebno to ni šlo. Tudi stari starši so videli, kako zelo se mi je težko pogovarjati o tem, a so želeli povedati, da ne bi prišlo do tega, da bi njihovo nepremičnino dobil nekdo drug. 

Tako sem zbral pogum, ker sem vedel, da jima to veliko pomeni, da sem jih poslušal. Rekel sem jima, da naj mi enkrat in edinkrat povesta, kaj imata za povedati, ker kasneje se o tem ne želim več pogovarjati. Tako sta mi povedala, da je oporoka napisana in da bi želela da vem, da bo vse, kar je sedaj njihovo potem moje. To so bili trenutki, ko nisem mogel trezno razmišljati. Tudi mlad sem še bil in nisem znal ločiti med tem, da bom enkrat imel nepremičnino zastonj, ker sem živel v upanju, da sem srečen, ker imam stare starše. 

Ja, oporoka je lahko težka breseda in zame je bila. Nekako sem se s časoma s tem sprijaznil in bilo mi je lažje, ker sem spoznal, da ne morem nič spremeniti. Tako je in tako bo. Lahko pa poslušam stare starše, ker je to njihova želja in ju na ta način spoštujem. …

Renoviranje očetove vikend hiške med njegovo boleznijo

Lansko leto je bilo za našo družino eno najbolj čustveno zahtevnih. Oče, vedno poln energije in idej je zaradi nenadne bolezni pristal v bolnišnici. Vsi smo se trudili, da bi mu stali ob strani, a hkrati smo želeli narediti nekaj, kar bi ga razveselilo in mu dalo motivacijo za okrevanje.

Tako smo se odločili, da se bomo v času njegove odsotnosti lotili prenove njegove priljubljene vikend hiške, ki mu je predstavljala mir in pobeg od vsakdanjega stresa. Hiška, ki je bila zgrajena pred več kot dvajsetimi leti, je potrebovala nekaj osvežitve. Leseni opaži so začeli razpadati, stara okna so slabo tesnila, notranjost pa je bila zaradi dotrajane opreme precej žalostna. Naša prva naloga je bila pripraviti načrt prenove, ki bi ohranil očetov okus in hkrati izboljšal funkcionalnost prostora. Najprej smo se lotili zunanjosti vikend hiške. Zamenjali smo streho, ki je začela zamakati, ter obnovili fasado, ki smo jo prebarvali v svetlo barvo, da je hiška dobila svež in prijazen videz. Stara lesena okna smo nadomestili z modernimi, energijsko učinkovitimi okni, ki bodo hiški pozimi zagotavljala toploto, poleti pa hlad. Obnovili smo tudi teraso, kjer je oče vedno rad posedal in užival v razgledu na naravo. Notranjost je zahtevala največ dela. Dotrajane talne obloge smo zamenjali s toplim parketom, stene pa smo prebarvali v svetle in nevtralne odtenke. Kuhinja, ki je bila skoraj neuporabna, je dobila novo pohištvo in aparate, ki so omogočili sodobno in udobno kuhanje. Posebno pozornost smo namenili dnevni sobi, kjer smo dodali udobno sedežno garnituro in družinsko galerijo fotografij, ki so spominjale na lepe trenutke.

Ko se je oče po nekaj mesecih vrnil iz bolnišnice, je bil nad prenovo svoje vikend hiške ganjen do solz. Dejal je, da je hiška zdaj še bolj njegov dom stran od doma. Renoviranje vikend hiške ni bila samo fizično delo, temveč tudi način, kako smo kot družina izrazili svojo ljubezen in podporo očetu. Hiška je postala simbol novega začetka.

Renoviranje očetove vikend hiške med njegovo boleznijo…

Nova optika in nova očala za branje

Že nekaj časa opažam, da je moje delo v službi oteženo, ker ne vidim dobro na blizu. Očala za vid sem že imela, a očitno ta niso bila več dobra. Vedela sem, da bi morala ponovno pregledati oči. Tako sem kar naprej odnašala, ker v našem kraju ni bilo dobre optike. Potem pa sem zvedela, da se je v našem kraju odprla nova optika. Zelo so jo hvalili, zato sem se odločila, da se naročim na pregled oči in v končni fazi kupim nova očala. Tako nisem mogla več delati, vedela sem, da si bom tako uničila oči. 

Nova optika in nova očala za branje

Naročila sem se na pregled. Že pri samem prihodu sem videla, da je optika res lepa in da imajo res lepo izbiro okvirjev. Kako sem bila vesela. Tisti trenutek sem se odločila, da si bom enostavno kupila nove okvirje, tako lepi so bili. Naredila sem pregled in kar hitro sem spoznala, da potrebujem bolj močna očala. Tako sem po pregledu izbrala novi okvir za očala. Do sedaj sem imela nežen, skoraj neopazen okvir. Sedaj pa sem bila v obdobju, ko sem si želela velika črna očala. Takšna sem tudi izbrala, ker jih je ta optika imela. Imeli so res lepo izbiro. Prav tako je bilo polno črnih okvirjev. Med seboj so bili le malo drugačni, a dovolj, da mi je kateri pasal, drugi pa ne. 

Na koncu sem šla domov dobre volje, ker sem vedela, da sem končno poskrbela za svoje oči. Še dobro, da se je odprla optika v našem kraju. Če se ne bi, mogoče še danes ne bi imela novih očal. Morala sem počakati na očala nekaj dni, potem pa so me poklicali, da so moja očala pripravljena. Komaj sem čakala, da jih dobim in da bo delo v moji službi končno manj naporno. Če človek ne vidi dobro, potem je marsikatero delo težko, tega se niti ne zavedamo dokler imamo dober vid. …

Za podvig, kot je izdelava koledarja, mi je manjkala le še ena fotografija

Za podvig, kot je izdelava koledarja, mi je manjkala le še ena fotografija

Ker se leto približuje h koncu, razmišljam, da bi se morda sama lotila podviga kot je izdelava koledarja. Navsezadnje si večkrat med letom rečem, da bi bilo zelo lepo, če bi doma imela svoj unikaten koledar in prav vsakič sem nad takšno idejo tudi navdušena.

Vendar pa se za to idejo vedno spomnim ko smo že sredi leta, ali pa ko je enostavno prepozno, saj si koledar menjaš decembra oziroma takoj na začetku januarja. Sem pa za to ravno v mesecu decembru preveč zasedena z ostalimi stvarmi, da mi izdelava koledarja enostavno zbeži. Tako pa sem letos že kar zgodaj pomislila, da bi si že kar sedaj lotila zbirati fotografije, ki bij vključila v svoj unikaten koledar, da bi imela v začetku decembra že kar vse pripravljeno, saj bo december zopet šel hitro mimo. Tako sem si za začetek ustvarila mapico na računalniku in jo poimenovala »izdelava koledarja« ter si notri shranjevala vse fotografije, ki so pritegnile pozornost še od preteklih let. Ko sem tako si ustvarila nek ožji izbor, sem jih probala še razporediti po mesecih. Dokler nisem ugotovila, da mi ravno manjka fotografija za december, ki bi lahko bila bolj božično obarvana. Za ostale mesece, sem že imela fotografije kot nalašč že izbrane, tako da mi je bilo res škoda, da bi za zadnji mesec v letu uporabila kar eno fotografijo za silo. Tako sem se odločila, da bom zadevo res dodelala in riskirala z izdelavo koledarja, do zadnjega dne v letu, saj me je prešinila ideja, da bi fotografijo posnela letos v decembrskem času z že zamišljenim kadrom.

Tako sem si na tisti dan dala v koledar za mesec december, da morem posneti fotografijo, ki bo primerna za koledar, ter si svojo idejo o novoletni smrekici in lučkah ter Božičkovi kapici čimbolj podrobno opisala, da do tistega meseca ne bi pozabila. Tako sem imela že vse pripravljeno, z opomnikom v red in bila zelo optimistična in pozitivna, da bi pa letos izdelava koledarja lahko bila uspešno izvedena.…