Prav spomnim se tistega prvega stika, ki sem ga imel s 3d tiskanjem. To se je zgodilo pri prijatelju, ki me je en dan poklical in mi rekel, da moram nujno priti do njega. Takrat si je sam kupil 3d tiskalnik in mi ga je želel pokazati, saj so naju oba nekako zanimale takšne reči. Tisto popoldne sva nato celo preživela za mizo in gledala 3d tiskalnik, ter ugotavljala kako deluje. Ko pa nama je enkrat uspelo pogruntati zadeve, sva imela naenkrat 100 različnih idej, kaj vse bi lahko s tem naredila in počela.
Takrat sem se odločil, da si malo pogledam 3d modeliranje. Na ta način bi lahko namreč sam izdeloval razne 3d modele v digitalnem okolju, jih naložil na 3d tiskalnik, ta pa bi mojo idejo spravil v resnični svet, v neko 3d obliko, ki jo lahko primeš. Kadar imaš namreč opravka s 3d tiskanjem imaš več ali manj 2 možnosti. Ali si sposodiš že kakšne modele, ki so objavljeni na spletu, torej, ki so jih zmodelirali že drugi in objavili, ali pa sam ustvariš nekaj, vendar je potem potrebno vedeti, kako deluje 3d modeliranje. Ker si lahko na prvi način precej limitiran, sem se zato kar odločil za drugo opcijo in si rekel, da se bom res naučil uporabljati kakšen program za 3d modeliranje.
Začetki pa še zdaleč niso bili enostavni. S čem takim sem se namreč prvič srečal, tako da je bilo kar nekaj uvajanja in spoznavanja se s programom. A po nekaj dneh učenja sem že začel delati svoj prvi 3d objekt. A ko sva ga s prijateljem dala tiskati, ta seveda ni uspel. Potrebno je bilo 3d modeliranje prilagoditi tiskanju, ter dodati ustrezne opore, kjer je to potrebno. Po nekaj neuspelih poskusih pa je končno uspelo. Takrat so se nama odprla vrata, saj sva lahko naredila karkoli sva si zamislila.