Že nekaj časa k nam na počitnice pride nečakinja, ker imava z možem isto starega sina in se resnično lepo razumeta. Tokrat so to bile zimske počitnice in jaz sem naredila plan, kaj bomo počeli. Tako sem imela v mislih sneg in sankanje, problem pa je nastal, ker nečakinja ni imela dovolj tople bunde, to pa je bilo nujno, ker drugače bi se prehladila.
Ker sem sinu že pred njenim prihodom obljubila, da bomo šli na sneg in sem šele potem videla, da nečakinja nima primerne bunde, sem bila zaskrbljena in že skoraj odločila, da na sneg ne gremo.
Ko pa sem ju pogledala, kako sta se onadva tega veselila, jima nisem mogla tega narediti, morala sem najti rešitev.
Ker nečakinja ni imela bunde, sem se odločila, da na hitro skočim v trgovino in ji kupim novo bundo, ker drugače ne bi mogli iti. Ja, nepričakovan strošek, ampak še kako potreben, da bodo otroci zdravi. Nisem mogla peljati nečakinje na sneg nepravilno oblečene, ker bi se sigurno prehladila.
Hitro sem v trgovini pregledala bunde, doma sem preverila njeno velikost, da nismo vsi hodili po trgovinah, ker bi tako izgubili preveč časa, tako sem sama izbrala bundo in upala, da ji bo všeč.
Nisem pričakovala, da se bo tako zelo razveselila bunde, ker nisem razmišljala v tej smeri, jaz sem bundo kupovala zato, da sem rešila situacijo, da smo lahko šli na sneg in se sankali, na koncu pa mi je nečakinja rekla, da lepše bunde še ni imela in se mi zahvalila z objemov. Prav stisnilo me je pri srcu, kako skromna punčka je in takrat sem si obljubila, da ji bom še kdaj kupila kašno stvar, ker to je najbolj, kar lahko storim, da otroka osrečim.
Sneg nas je čakal, oblekli smo tople bunde in se šli sankat. …